Obiskala sem dogodek, v Nuk-u je bil. Karta kupljena za monokomedijo, se je spremenila v obisk standupa in v poslušanje prijetne glasbe, ki me je nekako spominjala na IztokaMlakarja. Koncert pa nam je popestril dež, zato smo glasbo poslušali pod dežniki.. Res dobro! Tukaj ni mojega sarkazma, ker je blo res romantično.
Obiska je bilo bolj malo. Zdi se mi, da so prišli vsi ki se med seboj poznajo.... vmes pa jaz. Smešno mi je bilo samo to, da sem edina prišla sama. Ampak tukaj ima zagotovo zraven to, da ni bilo dosti ljudi.
Nekajkrat na mesec se podvizam na kakšen dogodek, Če se da, izberem kulturo. Zato včeraj ta monokomedija. :) Glavno vlogo podelim kar sebi. Nekako tako gre.
Ker sem v kratkem odšla na razprodano predstavo, sem karto za Nuk-a kupila malo prej. In tudi tukaj ni šlo vse gladko... spremenili so vsebino in nastopajoče, ampak nič zato. Je že prav tako, si mislim. :)
Ker zgodaj vstajam se je obveza, da moram v Ljubljano, dolgo vlekla. Res je bilo vroče, pri nas so vsi kmetje komaj čakali dež. In tudi jaz, da mi je zalilo bučke in paradižnike. Edino, kar mi polži niso pojedli. Ob jutranji kavici sem naredila plan dneva. V atelje, kosilo, atelje, odhod v lj., dostava cokinpoka do kolega, kjer me čaka res velik kavč. ( sama ga nikoli ne raztegnjem, ker sem majhne sorte ). Vročina je terjala ta davek, da sem do večera ostala s kolegom blizu kavča. Oblekla sem se dolgo krilo, rdečo srajčko in udobne čevlje s podplatom, da vsaj malo zrastem. Uro pred predstavo pa smo odšli v center na pijačo. Začela sem s deci soka in deci vode, nadaljevala z bevando.
Ko se odpravim na take dogodke, me vedno kolegi vprašajo...
...aja, s kom pa greš? ....
...Sama grem,...
Vedno so pogledi tako začudeni, hkrati pa v očeh iskrica poguma in odobravanja. Ker je očitno to, dan danes nenavadno. Ampak, veste kaj... prav super je. Nobeden ne komentira, noben te ne moti med predstavo... je pa res, da bi se kdaj, s kom kaki fori v duetu nasmejala.
No, nazaj na včeraj. Pred predstavo, natančneje v Lp baru sem si naročila prvo bevando. Stol na katerem sem sedela, je imel pogled na ljubljanski grad. Za začetek sem tapkala po telefonu, med tem, ko sem čakala na pijačo. Dobrih 20 min pred predstavo sem pijačo dobila, dokaj hitro sem jo spila. Pot iz Lp-ja do Nuka-a je dokaj kratka, tako da sem par min. pred 9-o prišla na prizorišče, atrij z odrom, lučke stoli, mizice. Res, lep ambient. Obisk pa, kot že zgoraj napisano. Prišli so vsi, ki so se med seboj poznali.
Pri šanku sem naročila drugo bevando. In presenetljiv odziv natakarja,..aja, bevando boste, začudeno... hitro sem dojela, da najbrš v kavarni Nuk res ne naročajo pogosto bevande. Sploh pa punce. Tako sem dojela njegovo začudenost. Skoraj je pohvalil moje naročilo.
Usedla sem se naravnost pred korito, zato sem se presedla prvič. Najdem super plac in se usedem.
Začel se je standup, par foric na situacijo publike. G.programer je bil deležen super komentarjev. :)
Glede na to, da pa sem delala v firmi v kateri smo izdelovali rač. igre, pa vem kako zgleda, pogovor s programerjem. Po stand up-u se je začela glasba, ki me je presenetila, saj benda nisem poznala.
Dež je motil koncentracijo prisotnosti, dokler mi ni prijazna natakarica prinesla dežnika. Tako, smo dež ignorirali in uživali. Moram pa priznati, da je bila pod dežnikom ednina na trenutke tečna. Ambient, glasba, dežne kaplje na dežniku... res romantično vzdušje. Krasno,
Mislim, da je ambient in vse nekako vplivalo name in sem začela opazovati pare, ki so se spogledovali med seboj, lepo jim je bilo. Moje oči pa so tam tudi nekaj ujele. Sicer, vedela sem kdo je in kako izgleda. Praktično kot, da bi odkrila toplo vodo. Rada imam lepe moške, ampak velikokrat je lepota tudi vse kar imajo. Zajebana sem, vem... sej včasih tudi sama sebe ne razumem. Ne vem, ko srečam človeka je moj interes odvisen od tega, koliko me človek pritegne. prvi vtis je zelo pomemben! Kot umetnik se ves čas ukvarjam s človekom, njihvimi reakcijami, spontanostjo in kaj o človeku kretnje povedo. Malokrat se zmotim.
Ja, včeraj me je nekaj pritegnilo in lepo je po dolgem času srečati nekoga, ki ima intuziazma toliko da ga začutiš na daleč.
Matralo me je do doma, pa sem ubrala najbolj ušiv pristop. Takega, na katerega jaz niti ne trznem. Ni trznil niti on. Sicer sem vprašala samo kje se ga da srečati, ker sem pristaš osebnega pristopa, Pa je reakcija taka, kot pri meni. Je ni.
Torej, kar seješ to žanješ in na koncu to tudi poješ. Še moj dodatek.
Ura me preganja, o tej štoriji pa drugič.
čao
Ni komentarjev:
Objavite komentar